Zakaj moj otrok potrebuje otroški avtosedež?

Obvezna uporaba otroškega avtosedeža

Vse o silah ob prometnih nesrečah, zakonskih določilih in standardih otroških avtosedežev...

Kaj se dogaja pri trku s hitrostjo 50km/h?

Ste se kdaj vprašali, zakaj otrok potrebuje otroški avtosedež? Seveda se vsak otrok najbolje počuti v maminem naročju. A nekaj so dobri občutki in prijeten dotik, drugo pa so sile ob prometnih nesrečah. Že pri trku vozila, ki vozi s hitrostjo 50 km/h, se naletna teža poveča več kot 30 krat. To dejstvo lahko predstavimo s praktičnim primerom: ''mamica, ki tehta 50 kg, in sedi na prednjem sedežu, ob trku pa ni pripeta z varnostnim pasom in v naročju drži otroka, stisne otroka ob armaturo z naletno težo okrog ene tone in pol.'

Verjetno bi marsikdo trdil, da se bomo pri hitrosti 50 km/h z lahkoto zadržali na avtosedežu ali na volanu, četudi nismo pripeti. To isto, prevedeno v vprašanje pomeni: ''le kdo si upa skočiti v globino 10metrov?'' Verjetno nihče. Enako je z otrokom – verjetno se ga nihče ne bi upal loviti, če bi otrok padal z višine 10 metrov.


Odgovor na vprašanje Zakaj moj otrok potrebuje otroški avtosedež? je preprost. Raje si pripnimo varnostni pas, otroka pa že od prve vožnje iz porodnišnice privadimo na to, da je v avtu njegovo edino pravo in varno mesto v ustreznem varnostnem otroškem avtosedežu. Nazadnje še en zelo uporaben nasvet: otroka vedno vozite pripetega v sedežu; tudi pri najkrajših vožnjah se prepričajte, da ste v avtu vsi pripeti z varnostnimi pasovi. Bodite zgled, saj gre za varnost vas samih in vaših najdražjih!

Naletna teža pri različnih hitrostih


Kakšne obveznosti nam nalaga zakon o varnosti cestnega prometa?

Med vožnjo v dvoslednem motornem vozilu z vgrajenim zadrževalnim sistemom mora biti otrok, manjši od 150 cm, zavarovan z zadrževalnim sistemom, ki je primeren otrokovi telesni rasti in telesni masi. V osebnem avtomobilu, v katerem zaradi konstrukcijskih lastnosti avtomobila otroka ni mogoče zavarovati na tak način, sme sedeti tak otrok le na zadnjem avtosedežu.
Z globo 200 € se kaznuje voznik, ki ne poskrbi za ustrezno zaščito otroka v avtomobilu.

 Zakon o varnosti cestnega prometa

Na kaj moramo biti pozorni pri nakupu ustreznega otroškega avtosedeža?

Oznaka otroškega varnostnega sedeža – test ECE:

Vsak varnostni otroški avtosedež mora biti preizkušen po zahtevah, ki so predpisana s homologacijo – evropskim predpisom ECE.
ECE-R44 (ECE = Economic Commission of Europe – R44=Regulation) je evropski predpis, ki ga morajo opraviti vsi proizvajalci otroških varnostnih avtosedežev na enem od predpisanih inštitutov.

Prvi predpis ECE-R44/01 je bil sprejet in je začel veljati 17. novembra leta 1982 (od takrat dalje morajo vsi otroški avtosedeži, preden gredo v prodajo, skozi preizkusne teste). Drugi – zahtevnejši predpis ECE-R44/02 je stopil v veljavo 4. aprila 1986. Tretji predpis ECE-R 44/03 je bil predpisan 26. januarja 1995 z veljavnostjo od 12. septembra 1996 do 23. junija 2008. Sprememba ECE 44/04 je začela veljati 23. junija 2005. Ta standard predpisuje tudi preizkuse avtosedežev z isofix pritrditvijo, zaostruje dinamične obremenitve, ki jih mora avtosedež prenesti ter zahteva večji nadzor pri proizvajalcih avtosedežev.

Nadaljnji razvoj otroških avtosedežev temelji na novem standardu R129, imenovanem tudi i-Size, ki določa testiranje otroških avtosedežev tudi na stranski trk ter razdeljuje otroške avtosedeže po višini otroka in ne več po njegovi teži. Hkrati tudi obvezuje uporabo otroškega avtosedeža v nasprotni smeri vožnje do otrokovega 15. meseca starosti.

Potrebno je poudariti, da novi standard R129 obstoječega ECE R44/04 ne zamenjuje, temveč dopolnjuje in bosta v veljavi oba še precej let.

Avtosedežev s starimi oznakami (ECE 44/01, ECE 44/02 in ECE 44/03) ne priporočamo za uporabo, saj se materiali starajo in niso več elastični, pa tudi nove zahteve pri testih so veliko zahtevnejše, sedeži pa veliko varnejši (primerjajte na primer z vidika varnosti: golfa izdelanega v devetdesetih letih ali danes).

Crash test lutke dummy

Vsak otroški avtosedež, ki je naprodaj v trgovinah, mora torej imeti opravljeno homologacijo (trenutno je to ECE R44/04 ali R129). To pomeni; pod kakšnimi pogoji so otroški avtosedeži preizkušeni: čelni trk pri hitrosti 50 km/h s 33 G (kar pomeni, da je otrokovo telo pri tej hitrosti in trku kar 33 krat težje kot njegova teža). Ostale zahteve trenutno veljavnega predpisa so še: pritrditev otroškega avtosedeža s tritočkovnim avtomatskim avtomobilskim varnostnim pasom ali isofix sistemom; konstrukcija avtosedeža mora absorbirati veliko več energije (veliko manj deformacij na otrokovo telo predvsem v predelu glave); veliko večje zahteve (tudi do 50% več) za sistem varnostnih pasov v avtosedežu; otroški avtosedež skupine I mora imeti vgrajen 5-točkovni sistem varnostnih pasov; sedež skupine 0+ mora imeti večjo »školjko«, preizkušen mora biti tudi na trk od zadaj s 30 km/h, z novo homologacijo R129 pa tudi prestati trk z bočne strani.

Vsak homologiran otroški avtosedež mora biti označen z oranžno nalepko ali všitkom (to lahko preveri vsakdo, saj se avtosedeža brez oznake ne sme uporabljati).

Nalepka mora imeti naslednje elemente:

UN R129.00 – oznaka pomeni, da sedež ustreza navedenemu standardu
i-Size universal ISOFIX – pojasnjuje, da je avtosedež namenjen uporabi v večini modelov avtomobilov, opremljenih z Isofix sidrišči
18 kg – otroški avtosedež je primeren za otroke navedene telesne teže 
E1 – oznaka države, v kateri je bil avtosedež preizkušen (E1=Nemčija, E2=Francija, E3=Italija, E4=Nizozemska,…)
025084 – številka testa modela sedeža 

Nalepka ima lahko tudi ostale komercialne oznake (npr: ime sedeža, logotip proizvajalca, oznako države proizvajalca, oznake vzdrževanja, …) – vendar pa te oznake niso predpisane na nalepki.

Obvezna oranzna nalepka


Države, ki smo jih navedli, imajo edine ustrezne inštitute, ki nekaj veljajo (za večina ostalih oznak držav velja, da so tam testi zelo vprašljivi, zato vam nakup sedeža z drugo oznako odsvetujemo). Žal se izkaže, da kljub temu, da je predpis enak za vse inštitute, v praksi to ni res. Najbolj priznana in selektivna sta nemški in nizozemski inštitut.

Razne organizacije, klubi in revije opravljajo vzporedne teste različnih avtosedežev. Rezultati teh testov se lahko zelo razlikujejo (za primer: nek model avtosedeža je na enem testu zelo dober, ta isti avtosedež pa je na drugem testu zelo slab). Do tega prihaja, ker se testi ne izvajajo pod istimi pogoji, sploh pa ne pod pogoji, kot jih predpisuje homologacija ECE 44/04 ali ECE R129. Zakaj je to tako in zakaj se ne uporabljajo isti pogoji, si lahko vsak razlaga po svoje.

Od nas kupcev je odvisno, kaj kupujemo oziroma koliko smo osveščeni in pripravljeni plačati za varnost naših otrok. Posamezni testi so pač različni, kakor so testi za marsikateri drug izdelek. Zavedati se moramo, da živimo v tržnem gospodarstvu in kljub temu, da vsak, ki te vzporedne teste opravlja, zatrjuje, da so popolnoma nepristranski, gleda to s svojega zornega kota (beri: promocije in profita) – žal. Poudarjamo na koncu, da ŽAL, saj smo tudi sami zaskrbljeni zaradi takih zadev, ker se zavedamo, da velika večina ljudi ne pozna razlike med homologiranimi sedeži in sedeži, ki so dobili na nekem testu recimo pet zvezdic…


Preberite tudi: >Novi standard za otroške avtosedeže iSize...

Spletna stran uporablja piškotke. Z uporabo piškotkov omogočamo boljšo uporabniško izkušnjo Več o piškotkih